"Lindva"

LENDAVA – KULTURNO IN UMETNIŠKO SREDIŠČE  POMURJA

1. REVITALIZACIJA MESTNEGA JEDRA

OSNOVNI CILJ:  Dati jedru kulturno, družbeno in turistično funkcijo na ekonomskih – podjetniških temeljih

SPLETIMO OKVIR: V začetni fazi razvoja mest od antike naprej ter vse do srednjeveških mest, so prostori potrošnje v mestnem središču veljali za nujen mestni element, brez katerega urbana struktura ne funkcionira. Mesto Lendava je tipičen primer tovrstnega razvoja vse od pridobitve tržnih pravic sredi 14. stoletja do zadnje četrtine 20. stoletja. Prav v času po osamosvojitvi se je začel proces razvoja trgovskih centrov na obrobju mesta in s tem tudi proces razkrajanja in zamiranja tako, družbenih kot poslovnih funkcij mestnega jedra.

V današnjem času stara mestna jedra s svojo togostjo ne dohajajo hitrega tempa življenja. Trgovski centri na obrobju delujejo kot stične točke za velik del prebivalcev ali obiskovalcev mesta, ki so vezani na avtomobilski promet. Kapitalizem se je izkazal kot rušilec urbanih vrednot. Uporaba avtomobila nam omogoča kroženje okoli mesta in ker nismo več v vlogi pešca, oziroma kolesarja, ne izbiramo več najkrajših poti, pač pa najhitrejše.

Ne bomo ponavljali vseh prednosti in danosti, ki jih prinašajo tovrstni trgovski centri in kako vplivajo na urbano življenje, zanimajo  nas predvsem posledice, ki jih puščajo  v mestnih središčih predvsem pa kako in s čim nadomestiti vse tiste funkcije, ki so jih le ti »ukradli« mestnim jedrom. Res je, da je da so posledice od mesta do mesta različne, odvisne od odziva in ukrepov lokalne skupnosti, vendar je vsem skupno dejstvo, da morajo na novo definirati vlogo mestnih središč in, kot je to tudi v primeru Lendave, ohraniti kulturno in stavbno dediščino za zanamce. Drugače bomo priča, kot kaže praksa, razkroju vrednot, identitete, posebnosti, zgodovinskih pridobitev in ekonomske vzdržnosti mestnega središča. Prišlo bo do propada nosilcev ekonomskih dejavnosti, do preseljevanja oz. zamenjave socialne strukture prebivalstva in postopnega devastiranja stavbne in komunalne infrasturkture, ki se kaže predvsem v strahu pred »Broken windows theory«.

Strah: TEORIJA RAZBITIH OKEN

Broken windows theory opisuje začetek fizičnega propada in dojemanje območja kot neprijetno in nevarno. Teorija je imenovana po besedni zvezi, ki sta jo uporabila Wilson in Kelling (1982) v članku z naslovom Broken Windows, kjer sta opisala povezavo med neredom in kriminalom: “Če je okno stavbe razbito in ostane nepopravljeno, bodo kmalu tudi vsa okoliška okna razbita… Eno nepopravljeno okno je signal, da nikomur ni mar in razbitje vseh posledično nič ne stane”.

In središče mesta Lendava že kar na nekaj mestih nakazuje, da je tovrstna teorija že kako vidna tudi v praksi. Situacijo lahko ponazorimo s preprostim grafom, ki najbolj plastično prikaže trenutno situacijo v kateri se nahajamo in zakaj je potrebno takoj ukrepati.

Scenarij poteka dogodkov v mestu Lendava v primeru intervencije-revitalizacije in brez nje

V grafu je postavljen cilj kjer staro mestno jedro mora postati blagovna znamka kar pomeni nek stalen prostor znotraj katerega se oblikujejo nove vsebine. Prav tako je opredeljen nivo, ki predstavlja sedanjo situacijo kjer je potrebna intervencija, ki je lahko arhitekturne narave kar lahko pomeni prilagoditve prostora za začasno rabo, sociološki dejavniki kot je na primer ukinitev ali subvencioniranje najemnin, uvajanje novosti glede vsebin, produktov, ponudbe, storitev … ki se odvijajo v mestu in pritegnejo novega obiskovalca oziroma pohajkovalca. Vendar ker je v praksi zelo malo primerov uspešne revitalizacije mestnih jeder, posebej manjših krajev kot je Lendava, je potrebno biti izviren in najti lastno politiko in na osnovi nje sprejeti ukrepe tako za manjše kot večje intervencije na vseh navedenih področjih.

DEJSTVA

-Dobra polovica lokalov na Glavni ulici je zaprtih in slabo vzdrževanih

-Kljub obnovi fasad večine stavb v središču mesta s pomočjo evropskih sredstev je ta sanacija bila izvedena nestrokovno, tako, da so posledice vidne po celotnem središču. Predvsem v obliki razpokanih premazov, neizvedene hidroizolacije, uporabljenih slabih in poceni materialov in podobno

-Ekonomska situacija še odprtih lokalov, ki opravljajo različno gospodarsko dejavnost je na robu bankrota

-Dobra polovica prebivalcev v središču mesta so najemniki neprofitnih stanovanj v lasti lokalne skupnosti. Stanovanjske enote so večinoma obnovljena  meščanska stanovanja zgrajena konec 19. in v začetku 20. stoletja za potrebe bogatih židovskih družin in so danes del kulturne in stavbne dediščine  pod zaščito Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ni odveč dodati, da takšna socialna struktura prebivalcev zaradi svojega odnosa ni primerna za uspešno revitalizacijo mestnega jedra.

-Posamezne stavbe so zapuščene in slabo vzdrževane, tako, da je vprašanje časa, ko jih ne bo več mogoče sanirati, čeprav razen enega posameznega primera popolne zrušitve, še zmeraj predstavljajo zaključeno celoto in podobo središča, ki jo je smiselno ohraniti.

-Promet na Glavni ulici je pregost in v glavnem tranzitni in pomeni breme in oviro za ukrepe revitalizacije.

-Mestno središče je večinoma prazno, z omejeno ponudbo nekaj gostinskih, obrtnih in trgovskih lokalov.

-Lokalna skupnost nima ne vizije, ne izdelanih ukrepov za celostno revitalizacijo mestnega središča. Aktivnosti, ki jih občasno izvaja so namenjene kvečjemu zaščiti objektov, ki jih najeda zob časa in varnosti ljudi.

VPLIVNI DEJAVNIKI REVITALIZACIJE

Ker gre za dolgoročen proces je potrebna simbioza več dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost revitalizacije. Kot najbolj pomembni se postavljajo v ospredje finančna sredstva lokalne skupnosti, državne in evropske subvencije (energetska sanacija stavb … ), zgodovinski ustroj mesta, zakonske omejitve, javno-zasebna partnerstva in podobno.

Na uspešnost revitalizacije bistveno vplivajo sledeče aktivnosti, ki bo jih potrebno razdelati tako po posameznih nivojih kot tudi povezati po segmentih v skupno politiko, ki bo pripeljala do željenega cilja, ki smo ga opredelili v uvodu. Seveda v skladu z opredeljeno vizijo: Lendava – kulturno in umetniško središče Pomurja

-Čustvena navezanost (lokalpatriotizem, zgodovina …)

-Identifikacija (meščanski, urbani in umetniški stil življenja)

-Poselitev (gentrifikacija, kriteriji, ugodnosti …)

-    Promocija (posamezna in v  sklopu drugih aktivnosti, kje, na kakšen način … )

-Dogajanja – kultura (mesto muzejev, prireditev, performansov, kulinarike … )

-Podjetniške iniciative (dejavnosti, ki spadajo oz. si jih želimo v mestnem središču)

-Način in kakovost življenja (ugodnosti za bodoče prebivalce …)

-Združitev revitalizacije s prostori potrošnje – območja za pešce (prometna ureditev)

-Urbana oprema – zelenje, vodometi, klopi, svetila, tlaki ….

-Tveganja – pomanjkanja praktičnih izkušenj iz drugih mest

Prvotni cilj je udobna hoja in kolesarjenje, ki je že pred leti bil opredeljen v smernicah lokalne skupnosti, z določenimi arhitekturnimi rešitvami kot so enosmerni promet na delu glavne ulice, parkirišči v zaledju, razširitvijo zunanjih prodajnih površin lokalov in podobno. Vendar te opredelitve niso bile nikoli nadgrajene z družbeno interakcijo torej oživitvijo prostora in znotraj njega uskladitvijo delovanja različnih uporabnikov. Dobro mesto je kot dobra zabava, gostje morajo imeti razlog, da ostanejo.

Za vzdrževanje dosežene stopnje aktivnosti so potrebne dobre navade, dnevne rutine ter kritična masa ljudi. Obratno se zgodi, ko ti mali procesi niso začeti, torej se nič ne zgodi, ker se nič ne zgodi odidejo še tisti, ki so. Lendava je tipičen primer tovrstne interakcije v nasprotju s sosednjima mestoma Lenti na Madžarskem in Murskim Središčem na Hrvaškem kjer so mestna središča še zmeraj centri družbenega dogajanja, čeprav nimata takšnih arhitekturnih, kulturnih, prostorskih in logističnih danosti kot Lendava.

Uspešnost  (postopne) revitalizacije lahko merimo z pojmoma »koliko čega« in »kako dolgo« predvsem v primerjavi s tranzitnimi in zadrževalnimi javnimi prostori (trgi, prodajalne, …).  Zavedati se je treba, da pešec ali kolesar doživlja ritem fasade, materiale, barve, ljudi v ali pred stavbami, ki v veliki meri določajo ali je naš sprehod pester in razgiban. Za načrtovalce aktivno pritličje vzdolž peš ali kolesarskih poti igra najpomembnejšo vlogo. (eye-catcherji – 1 vizualni dražljaj na vsakih 5 sekund)

DRUGAČNOST: Ljudje so drugače odklonilni do drugačnosti, raznolikosti in urbane prizoriščnosti  vendar je ta ena od komponent za uspešno revitalizacijo. Tu je potrebno vzpostaviti politiko čim manjšega omejevanja obratovalnega časa lokalov,  omejevanja prireditev  in uličnih  dogodkov, ovire glede spomeniškega varstva in podobno. V ospredje je potrebno postaviti kreativnost in inovativnost napram  konzervativnosti.  Tradicionalne vrednote podrediti novim izkušnjam in praksam sodobnih trendov, ki bodo spodbudili mobilizacijo in mobilnost čim širšega kroga občanov – ustvariti »duh prostora« (Genius loci), ki se kaže tudi v vizualizaciji mestnega jedra in ohranjanju in hkrati ustvarjanju sodobne identitete. (meščanstvo, prefinjenost, posebnost, individualizem …). Poseben poudarek bo pri opredelitvi drugačnosti potrebno dati:

-Kvaliteta pritličnih funkcij v samem središču mesta (večinoma so stavbe dvonadstropne)  je ključnega pomena za vsesplošno privlačnost mest. Dolge sterilne fasade nam sporočajo; “hodi dalje”. Aktivno pritličje je polno funkcij mešane rabe. Atraktivnost mesta se zmeraj kaže v višini oči. Pri hoji 5 km/h, opazimo vse detajle mestne krajine oziroma pomanjkanje le-teh. Kakovost ali pomanjkljivost je pri tem merilu najočitnejša.

-Dolžina hoje (velikost mestnega središča). Razdalja 500 metrov je okvirna razdalja sprejemljive hoje in sovpada s približno velikostjo mestnih jeder kot je mesto Lendava. Percepcija dolžine hoje je zelo odvisna od pestrosti, Včasih se nam 200 prehojenih metrov zdi dolga razdalja, pogostokrat pa smo pripravljeni prehoditi več kot pol kilometra, če je hoja pestra z dražljaji iz okolice.

-Prizadevanje za dober javni prostor mora biti splošno vodilo, ne glede na ekonomsko stanje lokalne skupnosti. Raba le tega mora biti raznolika in raznovrstna. Velika koncentracija ljudi v mestih, je poleg dejstva fizične bližine tudi prednost, ki jo lahko uporabimo za obljudene ulice, spodbujanje mestnega vrveža in raznolikosti, tako ekonomske kot vizualne. Koščki in delčki, ki pletejo mestno tkivo, se morajo dopolnjevati in podpirati, kajti na ta način teži urbani sistem k samouravnavanju, s čemer se dviguje njegova obstojnost.

-           Znamenitosti kot so določeni spomeniki, vodnjaki, oblike stavb… razbijejo dolgčas s svojim razlikovanjem od sosednjega objekta in omogočijo boljšo orientacijo v prostoru. Heterogenost v mestu je sestavljena iz različnih ljudi in različnih organizacij z različnimi idejami in nameni. Naša naloga  pri urbanističnem planiranju in oblikovanju funkcij v središču mesta je razvijanje in usklajevanje teh. Kako  jih razvijati in jih krepiti ekonomsko in socialno, da doprinesejo k raznolikosti, obljudenim ulicam in druženju različnih generacij.

TRGOVINA-POTROŠNIŠTVO: V ospredje postaviti medčloveške odnose in kvaliteto življenja namesto blišča reklam in komercialnih ponudb potrošniških centrov. Zelo pogosta oblika druženja in preživljanja prostega časa predstavlja danes nakupovanje zato je potrebno množico anonimnih, pasivnih potrošnikov   opredeliti s takšno ponudbo kjer bodo prišla do izraza njihova individualnost (tržnica, butiki, lokalni ponudniki…) in hkrati zadovoljiti še komercialne elemente množične potrošnje (predstavitve novih izdelkov, konzumacije, degustacije, promocija izdelkov in storitev…) znanih blagovnih znamk s področja proizvodnje in trgovine. (čim večja izbira blaga in storitev, povezovanje kulture, potrošnje in navad iz vsakdanjega življenja)

AKTIVNOSTI ZA PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA: specifični ambient , javne storitve in ponudbe (knjižnica, glasbena šola, tržnica, muzeji, galerije, zavodi….) lahko na enak način generirajo množice obiskovalcev kot potrošniški centri in jim niso konkurenčni temveč predstavljajo komplementarni vidik ponudbe, ki predvsem temelji na lokalni identiteti.  Drugi vidik in prav tako prednost je lahko atraktivnost ponudb, ki jih v nakupovalnih centrih ne srečujemo in se dotikajo specifičnih potreb ali afinitet  posameznikov, posameznih skupin, turistov in podobno. Te se nanašajo  lahko na kulinariko, rekreacijo, seksualno emancipacijo, advokatske,  geodetske, svetovalne, oblikovalske ali kakšne druge storitve. Pri tem lahko pridejo do izraza predvsem javni zavodi, ki v okviru svojih stalnih dejavnosti oblikujejo še ponudbe za trg v obliki delavnic, učnih ur, predavanj …

MALE IN VELIKE  INTERVENCIJE V REVITALIZACIJO MESTNEGA JEDRA

Vodilo malih intervencij je takojšnja aplikativnost v prostoru. Ne zahtevajo dolgoročnega načrtovanja in zbiranja sredstev. Je intervencija, katera bo ohranila tkivo zdravo dokler se stalna vsebina finančno ne regenerira, oziroma na novo definira.

Vodilo velikih intervencij  je postavitev ključnega prostora  družbenega, poslovnega ali trgovskega dogajanja. Zahteva dolgoročnejše načrtovanje,  akumulira večja finančna sredstva in vire sredstev lahko predstavlja tako novogradnje ali temeljite posege v kulturno dediščino vendar hkrati postavlja ključne točke dogajanja na katerih bo temeljil uspeh revitalizacije celotnega mestnega jedra (v primeru Lendave so te točke stara blagovnica – kulturni center, kompleks stavbe na glavni ulici 45 – osrednji tržnični, obrtni, proizvodni in storitveni kompleks, muzej meščanstva – ureditev celotne stavbe z dvoriščem v muzejske namene in objekt starega vrtca – storitveni, trgovski in muzejski center, eventualno je potrebno še priključiti zgradbo stare osnovne šole).

Ne glede na obliko intervencij se je potrebno držati sledečih smernic:

-Postopno vlaganje v obnovo, kjer se sredstva  dovajajo stalno in postopno, kar da prostoru čas za prilagoditev. Po uvedenih novostih, zanimanje počasneje upada. Veliko posegi kot so obnova vseh fasad naenkrat ali zamenjava tlakovcev ne prinašajo preobrata zahtevajo pa visoke finančne vložke (Lendava je tipičen primer takšnih posegov). Cilj je ustvariti dobre obratovalne pogoje lokacije. Glavno vodilo je raznolikost. Ta proces ni končen in potrebuje konstanten dotok kapitala. Območje se mora biti sposobno preživljati, brez zunanje pomoči. Privatne investicije oblikujejo mesto, ampak skupne ideje, predpisi, zakoni in ukrepi lokalne skupnosti (subvencije, dotacije, javno-zasebna partnerstva…) oblikujejo privatne investicije.

-Sociološko lahko mestna jedra opredelimo kot vir bogastva. Kulturni kapital mora spremljati kulturna infrastruktura (arhitektura, muzeji, kulturne ustanove, tržnica …) iz katerih lahko pridobimo ekonomski kapital s postopki trženja in promocije. Le ta že v začetni fazi privablja dodaten ekonomski kapital v obliki dodatne predvsem storitvene ponudbe (kavarne, cvetličarne, slaščičarne, obrtne delavnice in trgovine…).

-Ker mestno središče, v nasprotju z nakupovalnimi središči na obrobju, ne more prilagajati svojega zgodovinskega prostorskega ustroja mora razvijati drugačno ponudbo. Tudi način življenja v starem mestnem jedru lahko opredelimo kot blagovno znamko. Zato je v primeru Lendave pri revitalizaciji mestnega jedra obvezno opredeliti gentrifikacijo (nadomeščanje enega družbenega sloja prebivalcev z drugim) kjer je cilj pridobiti takšen sloj prebivalstva, ki lahko bistveno doprinese k razvoju kulture in turizma oz. k ponudbi produktov višjega standarda in dodane vrednosti. To dosežemo tako, da z dvoletnimi subvencijami stanarin za stanovanja v mestnem središču, katere lastnica je lokalna skupnost povabimo (preko javne ponudbe v širšem regijskem prostoru) točno določeno ciljno skupino (umetnike, intelektualce, pisatelje, …). Za razmisliti je tudi možnost, da tudi pozneje (po dvoletnem roku) del najemnine plačujejo s svojimi izdelki oz. storitvami

-dobra povezava med prostori potrošnje in prostočasnimi aktivnostmi. Torej so izven obratovalnega časa trgovin, storitvenih lokalov in tržničnih aktivnosti aktivne še druge vsebine, ki ohranjajo živahen mestni utrip (lokali, nočni klubi, gledališča, restavracije, kino??? oz. projekcije, koncerti). Pri tem je potrebno opozoriti na nove vsebine posameznih lokalov, kot je že bilo opredeljeno v poslovnem načrtu tržnice, kjer le ti opravljajo več funkcij. (trgovina je hkrati restavracija, proizvodni obrat hkrati prodajalna, storitveni obrat hkrati učilnica…)

Male intervencije

Predstavlja popis vseh delujočih in nedelujočih pritličnih  lokalov,  lastniško strukturo,  njihovo arhitekturno vrednost in potrebne spremembe, njihovo sedanjo in bodočo namembnost in podobno. V okviru le teh je pozornost potrebno posvetiti najemninam.

Najemnine – na njihovo višino vplivata tako pretok ljudi kot lokacija. Najem prostora predstavlja velik začetni strošek, katerega na novo ustanovljena podjetja ali društva ne zmorejo. Četudi najemnine niso previsoke po tržnih pogojih glede na kvaliteto pridobljenega prostora, so previsoke glede na slabe finančne pogoje, ki jih staro mestno jedro ponuja. Enako pomemben razlog je odsotnost širše množice, ki bi zagotavljale pokrivanje stroška najemnin. Pomembno dejstvo je tudi to, da že vse uveljavljene ideje (banke, zavarovalnice, franšize…) si gradijo nove prostore, medtem, ko nove ideje najemajo in se naseljujejo v starih prostorih – največkrat v starih mestnih jedrih.

Subvencioniranje najemnin za tiste namene, ki se opredelijo kot ključni za revitalizacijo  z vidika raznovrstnosti, lokalnih značilnosti storitev ali produktov, kasnejše ekonomske vzdržnosti in podobno. Subvencioniranje v višini 100 %, vsaj prvi dve leti s strani lokalne skupnosti je minimalna doba za ugotavljanje ekonomskih, družbenih in kulturnih koristi, ki jih lahko prinaša taka dejavnost.  Po preteku prehodnega obdobja najemnik vrača postopoma 10 % najemnine od vsakega obroka direktno lokalni skupnosti v kolikor je le ta najemodajalec  ali posredno, preko najemodajalca, kateremu je lokalna skupnost nakazovala subvencije najema za nosilca dejavnosti. Ta ukrep lahko imenujemo tudi začasna raba prostorov kajti lahko računamo, da bo že v prehodnem dveletnem obdobju  prišlo  do menjave dejavnosti in najemnikov.  Tu je potrebno določiti točko preloma, ki ne bi smela biti višja od 50 %  v najem oddanih prostorov. Po drugi strani pa je potrebno omogočiti drugi polovici, da lahko že sredi tega obdobja prostor odkupi (ne glede na to kdo je lastnik  oziroma vzame v dolgoročni najem in si zagotovi fiksno najemnino). Netržni pogoji so za opisani model revitalizacije nuja kajti najprej je potrebno vzpostaviti ponudbo – magnetizem območja in šele nato se lahko vzpostavijo tržni pogoji, ki lahko privedejo do fizične prenove objekta, širitve poslovanja in predvsem njegove vzdržnosti.

Začasna raba se vzpostavi v prostorih, ki se neuspešno oddajajo, oziroma so prazni zaradi drugih razlogov. Začasni uporabnik mora za prostor plačevati obratovalne stroške in z njim ravnati kot dober gospodar. Lokalna skupnost lahko v tem primeru deluje kot gospodarski subjekt (področje nakupa, urejevanja in prodaje oz. najemodajalca nepremičnin), ki ima diskrecijsko pravico prednostnega nakupa praznih lokalov in stanovanj v smislu njihove reanimacije v skladu s politiko revitalizacije. Zavod za varstvo kulturne dediščine, mora delovati kot vir podatkov in platforma za pomoč. Začetni strošek opreme financira občina, v sklopu svojega proračuna za revitalizacijo mestnega jedra. Deluje tudi kot moderator pri vzpostavitvi partnerstva med lastniki in najemniki.

Smisel je v tem, da takšen model povezuje problematiki brezposelnosti in praznih prostorov, ki se rešujeta medsebojno. Obstoječ prostor aktiviramo za kreativne ideje in izboljšujemo pogoje socialno ogroženih skupin. Znotraj sistema se povezujejo različni uporabniki, navzven pa to pripomore k povezavi skupnosti, vzbujanju občutka povezanosti in pripadnosti. 

Velike intervencije

Pomenijo aktiviranje tistih ključnih punktov mestnega središča, ki generirajo stalno prisotnost množic kot koristnikov storitev ali potrošnje. V primeru Lendave jih lahko na kratko opredelimo na sledečih lokacijah mestnega središča:

-Stara blagovnica kot medgeneracijski prostor, ki združuje knjižnico, glasbeno šolo, čitalnico in multifunkcijski prostor za digitalno infrastrukturo.

-»Hiša brez imena« na glavni ulici 45 kot osrednji tržnični, obrtni, proizvodni in storitveni kompleks z dvoriščnim več funkcionalnim prireditvenim prostorom.

-Muzej meščanstva – ureditev celotne stavbe skupaj z dvoriščem v muzejske namene. Potrebna preselitev stanovalcev. 

-Objekt starega vrtca – storitveni, trgovski in muzejski center, ki zaokrožuje podobo mestnega jedra

-Stara osnovna šola (DOŠ I. oz. Jože Kramar Juš) - ???, vsekakor večfunkcionalna namembnost

Med velike intervencije spada še celovita in oblikovalsko zahtevna ureditev prometnega režima v središču mesta s pripadajočimi »umetniškimi«, »designerskimi«, »vintage« elementi kot so spomeniki, kipi, vodnjaki, klopmi, razsvetljavo, stopnišči, atriji, dvorišči in še bi lahko naštevali.

Skratka veliko ustvarjalnega dela za vse tiste, ki bodo nosilci vizije Lendava – kulturno in umetniško središče Pomurja.

Koren Franc

Baša Kornelija