Kaj je potrebno vedeti?

Ne glede na področje zbiranja je, ko dobimo kak predmet v roke, zmeraj potrebno določeno predznanje, da dobimo občutek za vrednotenje le tega. Če  je to slučajno kos pohištva, recimo šivalna mizica z oblazinjenim foteljem z konca 19. stoletja moramo vedeti, da je to enkraten izdelek, ponavadi ročno izdelan ali pa v mali seriji največkrat za znanega naročnika. Prve butične prodajalne tovrstnih izdelkov so se v Evropi pojavile šele po letu 1850. Šele konec 19. stoletja v času industrijske revolucije je povečanemu povpraševanju meščanskega sloja sledila tudi proizvodnja, ki pa je še zmeraj bila večinoma ročna, maloserijska, z uporabo kvalitetnih furnirjev (oreh, češnja, javor…) in lesa, z kvalitetnim okovjem, največkrat iz medenine, naravnimi materiali – lepila (»zajčji klej«), politure (schelack, naravna olja, čebelji vosek…), tkanine za oblazinjeno pohištvo (bombaž, potiskana svila, usnje…) – skratka vse , kar danes pomeni luksus, ki si ga lahko privoščijo najbolj premožni.

In premožni lahko postanete tudi vi, kajti vsaka od izbranih stvari, tekom časa samo pridobiva na vrednosti, ni odvisna od tržnih nihanj tako kot druge naložbe – delnice, vzajemni skladi, nepremičnine. Vse kar je bilo proizvedeno  pred 100 in več leti je bilo namenjeno za mnogo bolj ozek krog kupcev, kot se danes pojavlja. Kvalitetne ponudbe tovrstnih izdelkov je zmeraj manj in tako bo tudi v bodoče, kajti dediščina postaja tudi za srednjeevropejca, tako kot za anglosaksonca nekaj, kar je treba ohraniti v družini za bodoče rodove. Antikviteta je večna blagovna znamka, ki ni nikoli iz mode temveč se moda večno zgleduje po njej.

Kako zbirati in hraniti?

Enostavno se je potrebno odpreti in potešiti svojo radovednost. Vsako področje zbiranja ima svoje zakonitosti in pisana ali nenapisana pravila, ki jih je potrebno upoštevati zaradi ohranjanja vrednosti. Na medmrežju obstaja ogromno strani, kjer lahko potešite svojo radovednost in se seznanite z vsemi vidiki zbiranja in hranjenja predmetov, vendar ničesar ne more nadomestiti občutek, ko posedujete nek predmet in se vam odpira tisoče vprašanj glede ravnanja z njim. Po eni strani bi ga radi ves čas imeli na očeh - na ogled, po drugi strani pa niste prepričani, da ravnate prav kar se tiče svetlobe, temperature in materialov v katerih hranite predmet. Tudi glede varnosti in zavarovanja se vam bodo z povečevanjem zbirke pojavljala nova in nova vprašanja. Vendar, ko padeš enkrat not, postane zbirateljstvo način življenja in vsa odgovorjena vprašanja vir novega znanja. Zbirateljstvo postane učenje, vrednotenje, zgodba, občutek, zadovoljstvo, znanje, dajanje, ... izkušnja, ki se nikoli ne konča.

Zakaj zbirati in hraniti?

Zato, ker narod brez dediščine ni narod. Zato, ker navedenih stvari ne boste dobili v nobenem trgovskem centru na svetu razen v teh nekaj antikvariatih, ki še obstajajo . Zato, ker navedenih stvari že dolgo, dolgo več ne izdelujejo. Zato, ker replike in kopije, še zlasti pri antikvitetah, ki se proizvajajo v današnjem času so industrijsko narejene, umetno lakirane iz manj kvalitetnih vrst lesa in večkrat celo dražje kot originali. Zato, ker čez deset  ali več let ne boste za njih iztržili niti 30 % vrednosti, medtem, ko bo originalom cena zrasla. Zato tudi slogan »Ujemi prihodnost, ustvari svojo dediščino«. Zato, ker tujci, predvsem ameriški trg, že nekaj časa (od padca železne zavese) načrtno kupujejo vse kar diši po zgodovini in prednikih. Zato, ker je nekaj teh stvari potrebno imeti, zato da sploh smo – malce drugačni od soseda in brezglave potrošniške uniformiranosti v katero nas sili današnji čas.

Kdo smo?

Zanesenjaki, avanturisti, raziskovalci, lovci na zaklade naše dediščine ali vsega po malem. V glavnem zbiratelji in društvo Lindva je namenjeno ohranjanju naše zgodovine – ne samo slovenske temveč srednjeevropske  katere identiteta nas spremlja skozi vso zgodovino od keltov, grkov, makedoncev, rimljanov, slovanov, turkov….naprej. In ker je ohranjenih prič naše identitete še kar nekaj na tem prostoru, preveč za nas same, smo oblikovali predstavitve katerim se ne boste mogli upreti. Vabimo vas, da se nam pridružite in še sami prispevate svoj košček k mozaiku zgodbe, ki jo piše zgodovina na tem področju.

Kdo smo?

Zanesenjaki, avanturisti, raziskovalci, lovci na zaklade naše dediščine ali vsega po malem. V glavnem zbiratelji in društvo Lindva je namenjeno ohranjanju naše zgodovine – ne samo slovenske temveč srednjeevropske  katere identiteta nas spremlja skozi vso zgodovino od keltov, grkov, makedoncev, rimljanov, slovanov, turkov….naprej. In ker je ohranjenih prič naše identitete še kar nekaj na tem prostoru, preveč za nas same, smo oblikovali predstavitve katerim se ne boste mogli upreti. Vabimo vas, da se nam pridružite in še sami prispevate svoj košček k mozaiku zgodbe, ki jo piše zgodovina na tem področju.


 

Zakaj zbirati in hraniti?

Zato, ker narod brez dediščine ni narod. Zato, ker navedenih stvari ne boste dobili v nobenem trgovskem centru na svetu razen v teh nekaj antikvariatih, ki še obstajajo . Zato, ker navedenih stvari že dolgo, dolgo več ne izdelujejo. Zato, ker replike in kopije, še zlasti pri antikvitetah, ki se proizvajajo v današnjem času so industrijsko narejene, umetno lakirane iz manj kvalitetnih vrst lesa in večkrat celo dražje kot originali. Zato, ker čez deset  ali več let ne boste za njih iztržili niti 30 % vrednosti, medtem, ko bo originalom cena zrasla. Zato tudi slogan »Ujemi prihodnost, ustvari svojo dediščino«. Zato, ker tujci, predvsem ameriški trg, že nekaj časa (od padca železne zavese) načrtno kupujejo vse kar diši po zgodovini in prednikih. Zato, ker je nekaj teh stvari potrebno imeti, zato da sploh smo – malce drugačni od soseda in brezglave potrošniške uniformiranosti v katero nas sili današnji čas.


 

Kako zbirati in hraniti?

Enostavno se je potrebno odpreti in potešiti svojo radovednost. Vsako področje zbiranja ima svoje zakonitosti in pisana ali nenapisana pravila, ki jih je potrebno upoštevati zaradi ohranjanja vrednosti. Na medmrežju obstaja ogromno strani, kjer lahko potešite svojo radovednost in se seznanite z vsemi vidiki zbiranja in hranjenja predmetov, vendar ničesar ne more nadomestiti občutek, ko posedujete nek predmet in se vam odpira tisoče vprašanj glede ravnanja z njim. Po eni strani bi ga radi ves čas imeli na očeh - na ogled, po drugi strani pa niste prepričani, da ravnate prav kar se tiče svetlobe, temperature in materialov v katerih hranite predmet. Tudi glede varnosti in zavarovanja se vam bodo z povečevanjem zbirke pojavljala nova in nova vprašanja. Vendar, ko padeš enkrat not, postane zbirateljstvo način življenja in vsa odgovorjena vprašanja vir novega znanja. Zbirateljstvo postane učenje, vrednotenje, zgodba, občutek, zadovoljstvo, znanje, dajanje, ... izkušnja, ki se nikoli ne konča.


 

Kaj je potrebno vedeti?

Ne glede na področje zbiranja je, ko dobimo kak predmet v roke, zmeraj potrebno določeno predznanje, da dobimo občutek za vrednotenje le tega. Če  je to slučajno kos pohištva, recimo šivalna mizica z oblazinjenim foteljem z konca 19. stoletja moramo vedeti, da je to enkraten izdelek, ponavadi ročno izdelan ali pa v mali seriji največkrat za znanega naročnika. Prve butične prodajalne tovrstnih izdelkov so se v Evropi pojavile šele po letu 1850. Šele konec 19. stoletja v času industrijske revolucije je povečanemu povpraševanju meščanskega sloja sledila tudi proizvodnja, ki pa je še zmeraj bila večinoma ročna, maloserijska, z uporabo kvalitetnih furnirjev (oreh, češnja, javor…) in lesa, z kvalitetnim okovjem, največkrat iz medenine, naravnimi materiali – lepila (»zajčji klej«), politure (schelack, naravna olja, čebelji vosek…), tkanine za oblazinjeno pohištvo (bombaž, potiskana svila, usnje…) – skratka vse , kar danes pomeni luksus, ki si ga lahko privoščijo najbolj premožni.

 

In premožni lahko postanete tudi vi, kajti vsaka od izbranih stvari, tekom časa samo pridobiva na vrednosti, ni odvisna od tržnih nihanj tako kot druge naložbe – delnice, vzajemni skladi, nepremičnine. Vse kar je bilo proizvedeno  pred 100 in več leti je bilo namenjeno za mnogo bolj ozek krog kupcev, kot se danes pojavlja. Kvalitetne ponudbe tovrstnih izdelkov je zmeraj manj in tako bo tudi v bodoče, kajti dediščina postaja tudi za srednjeevropejca, tako kot za anglosaksonca nekaj, kar je treba ohraniti v družini za bodoče rodove. Antikviteta je večna blagovna znamka, ki ni nikoli iz mode temveč se moda večno zgleduje po njej.

Nekaj utrinkov, ki so zaznamovali srečanje. Različnih zbirateljskih kosov in predmetov je bilo več kot dovolj, kupcev pa tudi, tako, da so vsi ponudniki že potrdili udeležbo na decemberskem srečanju.