Lahko rečemo eden najbolj privlačen in pri vsakem zbiratelju zelo zaželjen bankovec, ki pa si ga zaradi redkosti in visoke cene le redko kdo privošči.
Krasijo ga izjemno lepi motivi, grafično zelo lepo prikazan lik mladega kralja Petra II. Karađorđevića z državnimi in monarhističnimi simboli na aversu in nekoliko manj dobro likovno oblikovana mlada žetvena delavca na reversu bankovca. V vodoznaku je doprsni lik kralja Petra I. Karađorđevića.
Bankovec je velikega formata 219 x 131 mm, celo za tedanje razmere, vendar lahko rečemo, da je veličina bankovca odražala njegovo vrednost v očeh prebivalcev.
Na tržišču se redkokdaj pojavlja in zmeraj dosega relativno visoko in stalno rastočo ceno. Glede na to, da bankovec ni bil nikoli uradno izdan, torej v obtoku, ga le redkokdaj srečamo v I. kvaliteti. Bankovec pravzaprav spada v posebno skupino bankovcev Narodne banke kraljevine Jugoslavije, ki so bili natisnjeni pod uradnim imenom "fond za potpuno izvanredne državne potrebe". Po podatkih iz knjige avtorja Miodraga Ugričića: "Novac Jugoslavije za vreme drugog svetskog rata" je navedeno, da je že leta 1930 država začela z ustvarjanjem zalog posebno izdelanih bankovcev, ki bi prišli v uporabo v primeru vojne ali izrednih razmer. V navedeni fond sta spadala dva bankovca in sicer: 20 din 06.09.1936 in 10.000 din 06.09.1936 in to v nominalnem znesku 26 milijard dinarjev. Do konca leta 1939 je bila vsa količina natisnjena in sicer v vrednosti 1. milijarde dinarjev bankovcev za 20 din in v vrednosti 25 milijard bankovcev za 10.000 din, kar pomeni, da je bilo natisnjenih 2,5 milijona bankovcev.
V začetku leta 1939 je že bilo vsakomur jasno, da bo v Evropi prišlo do vojne večjih razmer, zato je po Nemško-Sovjetskem napadu na Poljsko, minister za finance Kraljevine Jugoslavije že 22.09.1939 s soglasjem narodne banke Jugoslavije dal povelje, da se po potrebi lahko sprostijo bankovci iz omenjenega fonda in dajo v uporabo, čeprav za to ni bilo realne podlage. Namreč, čeprav je bilo leta 1938 v obtoku za 6,9 milijard dinarjev in se je le ta do napada na Kraljevino Jugoslavijo leta 1941 povečal na 19,7 milijard dinarjev je dinar zelo dobro kotiral, tako na domačem kot tujem tržišču in ni izgubljal vrednosti. Kljub danemu povelju bankovec nikoli ni bil dan v obtok, kajti kljub temu, da je obstajala namera o tem, je napad na Kraljevino Jugoslavijo s strani Nemčije, Italije in Madžarske 6. aprila 1941 preprečil njegovo izdajo. Že po nekaj dnevih je bilo jasno, da kapitulacija ni daleč, tako, da je že 09.04.1941 minister za finance ukazal uničenje celotne zaloge bankovcev, torej vseh 2,5 milijona primerkov, ki so bili shranjeni v skladišču v Užicah. Sežiganje je bilo opravljeno naslednjega dne v vasi Turica v bližini Užic. Bankovci so bili shranjeni v 50. lesenih zabojih in so jih z kamioni pripeljali na bližnji travnik, kjer so jih s sekirami razbili, polili z nafto in jih sežgali pod nadzorom uslužbencev narodne banke. Glede na podatke iz zapisnika je bilo sežiganje končano ob 19. uri istega dne.
Na srečo vseh nas zbirateljev, kljub vojakom, komisiji, uslužbencev narodne banke in zapisnika iz katerega izhaja, da je bila uradno uničena vsa količina, se je na travniku našel nekdo, ki si je iz kdove katerih razlogov prisvojil določeno količino bankovcev in jih spravil v žep. Pravzaprav je takih oseb bilo več (vsaj tri do štiri), kajti nekateri bankovci so ohranjeni v I. ali II. kvaliteti, medtem, ko so vsi ostali v slabšem stanju. Vsekakor so jih ukradli pred sežiganjem, kajti na tržišču se še ni pojavil noben ožgan bankovec. Za sigurno lahko trdimo le to, da se jih je ohranilo zelo malo. Koliko malo ne more 100 % trditi nobeden nedar z analizo spremljanja tržišča zadnjih 25. let lahko z veliko zanesljivostjo trdimo, da se pojavljajo bankovci samo štirih serij in sicer:
- od D.0067 657 do D.0067 675 - torej 18 primerkov v UNC ali AU/XF kvaliteti iz česar izhaja, da jih je vzela oseba, ki se je spoznala na kolekcionarstvo, najverjetneje kakšen uslužbenec narodne banke.
- od H.0077 664 do H.0077 758 - torej 94 primerkov slabše kvalitete iz česar izhaja, da jih je vzel kakšen vojak za spomin in so se leta valjali po kakšnih škatlah, knjigah, zviti in slabo očuvani.
- od U.0079 101 do U.0079 123 - torej 22 primerkov tudi slabše kvalitete in
- A.0099 004 - 1. primerek v III. kvaliteti
Na tržišču se največkrat pojavljajo primerki serije H.0077 in le redkokdaj primerki v najboljši kvaliteti torej serije D.0067, ki so večinoma vsi najdli svoje mesto v eminentnih zbirkah renomiranih numizmatikov. Zadnji znani primerek v I. kvaliteti je bil prodan na avkciji avkcijske hiše Barac-Pervan iz Zagreba leta 2006 po ceni 1.425 € (kataloška vrednost je bila takrat 1.500 €).
Danes (2013) je kataloška vrednost bankovca 2.500 € (Potočnik-Štiblar - Denar na slovenskem), vendar v kolikor bi se pojavil kakšen na avkciji v renomirani avkcijski hiši bi verjetno dosegel višjo ceno. Trenutno se prodaja bankovec v III/IV kvaliteti z odtrganim levim zgornjim robom-vendar restavriranim v avkcijski hiši Frühwald v Salzburgu (http://www.auktionen-fruehwald.com), ki bo dne 03.11.2013 po ceni 420 € + 20 % provizije, tako, da bo zanimivo opazovati kakšno ceno bo dosegel.
Lahko trdimo, da je cena posebej za bankovce v I. in II. kvaliteti "ljubiteljska", kar pomeni, da bo le ta takoj najdel kupca po najvišji možni ceni ne glede na krizne ali konjunkturne razmere na tržišču. Glede na znane cene, ki jih je le ta dosegal v zadnjih 25. letih je stopnja donosa najmanj 10 % letno. Bankovci v slabši kvaliteti te stopnje ne dosegajo, vendar kljub temu prinašajo večji donos kot vsaka vezava gotovine na banki. Če ste še leta 2005 lahko kupili bankovec v enaki kvaliteti kot se sedaj ponuja v omenjeni avkcijski hiši Frühwald za 500 € bo dosežena cena 03.11.2013 sigurno presegla mejo 800 € ali več.
Bankovec, ki je na prodaj v avkcijski hiši Frühwald z odtrganim in restavriranim levim zgornjim robom